Naša mala Muca Zala
ljubljenka je ogledala.
Urejena, velemestna mačka
lepa je kot plišasta igračka.

Njene so oči nevarne
kakor strupi iz tovarne,
kjer izdelujejo se šminke
za »seksi« mačje potepinke.

Srebrno sveti se kožušček
z belo liso čez trebušček,
in ljubke brke, rep košati
snubi lep mačkon bogati.

Z lepotno industrijo
posli bajno mu cvetijo;
saj je mačka mački nevoščljiva,
če bolj od nje je zapeljiva.

Lastnik je znamke Extra paste,
po kateri dlaka boljše raste;
prav mu pride Zala dama,
ki mu hkrati je lahko reklama.

Služabnik, eden od ljudi,
vsak dan za hrano poskrbi,
on pa izmišlja si nasvete
za zdravo hrano in dijete.

A ker bi Zala še več »cvenka«,
postane uspešna manekenka,
in ker še ni zadosti tanka,
postane še vegetarijanka.

Težka je ta disciplina
s polno mačjega spomina,
ko ponoči sanja miši,
ki veselo se pode po hiši.

Lačna skozi okno gleda,
kako je videt´ mačja beda,
in zapazi spodaj na dvorišču
mačkona črnega v smetišču.

Ta junaško se bori s podgano,
da ugonobi si jo za hrano.
A preden v črno noč ponikne
na oknu Zali pomežikne.

Prevzetno Zala, kot da ni nič,
v gobček prhne: »Črni fičfirič!«
Ponosno dvigne rep košati,
a le nanj misli ob solati.

Junaški mačji gladiator
segreje se kot radiator
na katerem muca spi
in v sanjah k njemu si želi.

Začaran od oči zelenih
ujame miši pet rejenih
in že naslednji dan – v nedeljo,
povabi mačko na večerjo:

»Čudovita mačja roža,
saj si dlaka, kost in koža!
Ko te v šape jaz dobim,
prav lepo te poredim.«

Se smejejo mu vsi mačkoni
zavaljeni kot baloni;
stavijo, da slavna Zala
na večerjo mu ne bo pristala.

Stavili so ribo sočno,
ki pri Sitem debeluhu
zmaknil jo je lastnoročno,
da umiril bi glad v trebuhu.

Stepli so se iz zavisti,
da dlaka je iz njih frčala,
kakor iz drevesa listi,
ko je ona zraven njega stala.

Na visoki strehi zaljubljeno objeta
se sladkata s tuno
in mijavkata razvneta
v ogromno luno.

Do srede prav pred vrati
čaka nje vrnitev
zaskrbljen mačkon bogati.
Potlej javi ugrabitev.

S hitro mačjo policijo
po vsem mestu ji sledijo.
Zalotijo ju v grmičku skrita,
ko objeta sladko spita.

Ko je priznala zadovoljno,
da odšla je prostovoljno,
Bogatinu je sesula sanje;
zato priseže kruto maščevanje.

Opravljivi znanec
mu prinese na ušesa,
da je sodnik pijanec
in da skrbi ga pleša.

Uporabi v četrtek na zabavi
informacijo to zvito;
sodniku se predstavi
in predlaga mu odkrito:

»Tono Extra paste
dam vam za darilo
in dlaka vam spet zraste,
ko bo Črnuhu odzvonilo...«

Obsodi ga tatvine
tristo kil tunine
in da zlil je v Mačjo reko
ukradeno in kislo mleko.

Za njim se zapodijo
z vojaško policijo,
a Zala modro mu poišče
v tovarni šminke skrivališče.

V nedeljo sodnika že skrbi,
da je Extra pasta goljufija;
dlaka ga močno srbi,
napadla ga je alergija.

Takrat pozvoni mu telefon
in javi mu Črnuh mačkon,
da iz tovarne pena prav smrdljiva
v Mačjo reko se izliva.

Sodnik spozna: »Mačkon ne laže,
in ni prav ničesar kriv!«
Aretirat Bogatina ukaže,
a Črnuh postane eko-detektiv.

Zala odpove se manekenski službi,
v slovo pomaha vsej visoki družbi.
Z Mačkonom črnim v kmečki hiši
uči lovit se sveže miši.

In spoznava srečna spet in spet,
da prava mačka ima življenj devet;
saj četudi iz strehe pade vznak,
v tace ujame jo Črnuh junak.

Adelina