Ljubljanski grad

Z balkona gledam v noč, ki liže hiše,
nad vso brezbrižnostjo luči brlijo,
ob poti v grič svetloba tiho riše
spomine, ki na grajskem kamnu spijo.

 

Pravice si zaželel je rod raje
in dvignil svoje roke, da pograbi
škrlat in ga obleče v znak izdaje
preljubega boga, ki hlapca ustvari,

 

da zrači mehko postelj gospodarja,
molči, gara in strada večno lačen,
meso pa je, ki hlev mu zaudarja.


Ko se v upor poda na trd zid, mračen,
v krvavem boju pade sredi barja.
Še mrtvi čakajo na svet drugačen.

pi - irena p.

Sašo Zorc Florjanski

Poslano:
11. 11. 2017 ob 08:38

To, to, krasno, Irena! :-)


O, to pa griček je pa moj domači, 

kjer smo rabutal', trgal' hlače, 

na šancah šli se ravbarje, žandarje, 

na "ta lačnem" dričali se vse do zarje ...


S pozdravi,

Sašo

Zastavica

Tamara Turšič

Poslano:
12. 11. 2017 ob 08:12

Ja. Je bil že čas, da nekdo povzame kamne iz naših poti.

Lepo nedeljo želim.

T.

Zastavica

pi - irena p.

Poslano:
12. 11. 2017 ob 08:27

Hvala, Sašo.

Gledam ga - grad - vsak dan preko okna. V neštetih različicah se mi prikazuje. Kadar ga gledam iz kuhinje, dobi vonj po živem. :)

Lp

i


Zastavica

pi - irena p.

Poslano:
12. 11. 2017 ob 08:28

Tamara, morali bi kar sami. A strah ima korenine. V vseh kapilarah.

Pa saj je vse prav dobro, kajne? ;)

Lp

i

Zastavica

Sašo Zorc Florjanski

Poslano:
12. 11. 2017 ob 08:34

V kar nekaj pesmih sem se ga rad dotaknil, saj je končno, kot nekakšen fetiš, del mojega življenja, vpet v radost, tudi kakšno kapljo grenkobe; in nenazadnje lahko rečem, da mi je nadvse drag, kar mi vrača, saj mi še vedno razgalja tistih nekaj skritih stezic, ki se jih še ni dotaknila roka pohlepa ... :-)

Lp, Sašo

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
13. 11. 2017 ob 16:25

Fajn sonet, le zadnja tercina bi bila lahko razločneje, bolj razumljivo, mehkeje, preprosteje, določneje :)) izpeljana!

Resno mislim, sploh pri sonetu je preprostejše boljše!

Zastavica

pi - irena p.

Poslano:
14. 11. 2017 ob 20:32

Lidija, hvala.

Morda:

da zrači mehko postelj gospodarja,
molči, gara in strada večno lačen,

meso pa je, ki hlev mu zaudarja.

 

Ko se v upor poda na trd zid, mračen

v krvavem boju pade sredi barja.

Še mrtvi  čakajo na svet drugačen.


lp

i

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
14. 11. 2017 ob 21:41

Ja:)

Zastavica

pi - irena p.

Poslano:
14. 11. 2017 ob 21:53

Lidija, hvala in lepe sanje :)

Zastavica

koni

Poslano:
15. 11. 2017 ob 09:45

Irena, draga,

iskrene čestitke k zares lepi pesmi z bogato vsebino in k zasluženi podčrtanki izjemnega soneta.

Z lepimi pozdravi,

koni

Zastavica

pi - irena p.

Poslano:
16. 11. 2017 ob 19:58

Koni, hvala za vse izjemnosti ;) <3

Včasih pride in potem je ali pa ni. Pravo. Polno.


objem

irena

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

pi - irena p.
Napisal/a: pi - irena p.

Pesmi

  • 10. 11. 2017 ob 22:17
  • Prebrano 1094 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 552.18
  • Število ocen: 27

Zastavica