VELIKONOČNI kruh odpuščanja
Sva se zamesila v prepir spletena,
nič več ne vzhajava, odzivi gluhi,
brez vode kvas, zgnetena v moki suhi.
Pa kaj ! Saj kmalu bova že spečena,
na vetriču naslade ohlajena...
Spuščeni kodri las na beli rjuhi
in prepojeni v zlati sončni juhi,
v dišečo pletenico sva spojena.
Ko bojevitež je spuhtel v zunanjost
in ugasnili so plameni jezni,
sva povabila se v srca notranjost.
Le tam v sredici so koraki trezni,
ki naj odmevajo od tu v brezdanjost,
zato drug drugemu sva kruh ljubezni.
p.s.: navdih za to pesem sem dobil ob prebiranju čudovite pesmi
Sonet draž, ki jo je napisala Klavdija Kia Zbičajnik
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dule Metulj
- 09. 04. 2009 ob 19:24
- Prebrano 1069 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 140
- Število ocen: 7
