Čez zaobljena stegna
plapola dolga črna obleka
posuta z roza belimi cvetovi
in v visokem razporku
razkriva čipkaste podvezice

udarci visokih pet
razbijajo tišino

spremljajo jo poželjivi pogledi
tudi svetlolasa domačinka
ki sprva išče pogled svojega moškega
gleda le še njo

prasketanje stare plošče
preide v divje ritme
zibajočo silhueto
zajamejo krčeviti sunki
gibi rok pulzirajo
in v valovanju preidejo
čez trebuh
do stopal
zavrti se na prstih
kot Irina Rodnina na ledeni ploskvi
in roza beli liki
rišejo kolobarje

vsi ploskajo
čeprav je s plesom šele začela

dvignejo me vulkani pohote
kot AlexanderZaitsev
oprijet za nemirne boke
se v počepu vrtim okoli njene noge
vse hitreje in hitreje
dokler se ne upogne v pasu
in se razlije čez moje rame

brezčasni trenutek lepote
še traja
ko pobiram njeno ruto
svoj klobuk
in njihove bankovce

temu pravimo Legzinka
mi zašepeta na poti v sobo 202

Panonsky