Lažje je oprati posodo kakor vodo v njej
gnetem jo z nasmehi
dodam ščepec srčnega prahu
nekaj lističev s prečrtano žalostjo
in počečkanimi zamerami
vse ožamem na strgalniku
da s tekočega scedim refren -
lahko bi dala nekaj več
žehto razprem v sveže jutro
a še je v njej vonj madežev
ki brizgnejo iz tujih želj
iz roževine žuljev
tisti najmanjši je zrasel zame
kot droben cvet sebičnosti
in diši mi
ta krivda
ki niti krivda ni
le minute
ko pišem samotne pesmi
všeč mi je ta recept s kančkom sebičnosti ☆
in tako se rodijo pesmi
lepe (*_*)
Hvala, truglav :) včasih je nujna začimba
objem
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!