Je cena prava za odrekanja,

za kompromise brezpogojne,

da zavestno v kot postaviš

umoriš svoj jaz, brez vojne?

Mar je?

Je dobitek pravi za odrekanja,

za odstotek ljubega miru,

da brez pogajanja v spominu,

se pospraviš v predal na dnu?

Mar je?

Je občutek pravi za odrekanja,

za ukradene prostosti uma,

da v prtljago vseh strahov,

vtakneš košček zdravega razuma?

Mar je?

Je trenutek pravi za odrekanja,

za vse vrnjene poti nazaj,

da v prevezo čez oči verjameš,

ko te vodijo čez brv tu in zdaj?

Mar je?

Je čas res pravi za odrekanja,

za slepega v igri tvegane dvojine,

da ne izuči nikoli tvoje duše,

ko pregovorno ostane brez vsebine?

Mar je?

Je ta pogled res pravi za odrekanja,

za vsa jemanja brez daru,

da pristaneš tista skrita želja,

le za hude čase tam pri dnu?

Mar je?

Je ta poljub res pravi za odrekanja,

za z ustnic branih bolečin,

da je vredno dati vse od sebe,

kadar navlaži se ti spomin?

by Mikla

Mikla