Lebdeče meglice
Kot drobci prahu v sončnih žarkih
so se vrtinčile v zraku
In se ustavljale na rožnatem dežniku
V zavetju svilene opne
je privrela na rob pekoče veke
Polzela je po osenčeni ličnici
pobirala delce ličila
in jih počasi
po najkrajši poti
preko zasanjanih končičev
bledega vratu
in oboževane platizme
mimo nabuhlih prsi
nosila v prenapolnjeno globino
raztresenih občutkov praznine
Osamljena je padla v samoto
Lepo, poetično.
Ne vem, se le meni zdi, da zadnja vrstica ne "udari" tako kot bi morala? Morda "zmoti" zadnja beseda. Je pa seveda to le moje mnenje, da ne bo pomote, da ti kaj vsiljujem:)), le namig, majcen namig:)).
lp, ajda
Hvala Ajda, misliš, da bi bilo bolje:
"Osamlljena je padla v samoto osamljenih" ?
Pri padcu lahko kaj "udari" ;)
lpP
Morda: osamljena je padla v samoto, če seveda želiš ohraniti to vrstice.
lp, ajda
Še bi bilo dobro premisliti, kam je padla osamljena. Kaj pa brez osamljena? Upam, da te ne medem preveč. Pretuhtaj:)). Aja, še nekaj. V prvi kitici govoriš o množini, potem pa preideš na eno meglico, če prav razumem?
lp, ajda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Panonsky
- 03. 11. 2017 ob 10:04
- Prebrano 571 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 144
- Število ocen: 4