1.NOVEMBER
(sonet)
Prižigam lučko v noči temnih žarkov,
na grobu mene, tebe, ki goriva,
ob kresu je mladost krhka in minljiva,
le smrt še sije iz globeli jarkov.
Telesi sta ostali tiho sami.
Kjer duši sta zapletli se nevedno,
ostane sled spominov in nevidno
ljubezen plane v mladi lepi dami.
Mladost vrniti se več kmalu noče,
le večnost mi jo lahko nekoč povrne.
Vem, biti večno mlad pa ni mogoče.
Ko bom vstal iz globoke jame črne,
še zmogel bom ljubiti nežno - vroče.
… ker le ljubezen lahko mi čas povrne.
SSonet potrebuje precej metričnih popravkov, domišljavec ... kako se jih boš lotil?
:)
Tudi rima šepa (nevedno - nevidno recimo sploh ni rima ...)
Tudi par zaključkov povedi bi lahko bilo dodti bolj tekočih in logičnih.
Lp, lidija
emm... vprašal bom Vas za nasvet :) ga lahko prestavim v delavnico?
lp, domišljavec
Seveda, prav zato so delavnice:)
Ko boš prestavil, nas obvesti z linkom na delavnico, da se ne zgrešimo
velja, najlepša hvala :)
Poslano:
04. 11. 2017 ob 18:15
Spremenjeno:
04. 11. 2017 ob 18:15
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: domisljavec
- 02. 11. 2017 ob 11:46
- Prebrano 621 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 95.25
- Število ocen: 7