Mestna kavarna ob petih popoldne,
v jesenskem somraku na robu noči,
zagledam te, v kotu samotnem posedaš,
kavo sladkaš izven soja luči.
Počasi jo srebaš, si v daljnih svetovih,
podoba izgine v vrvenju ljudi,
ko zopet pogled se mi nate razgrne,
nenadoma zrem ti naravnost v oči.
Nihče ne opazi, da sem zardela,
srce je oplazil ognjeni komet,
ko bežen nasmeh le za hip sem ujela,
v utrinek se skrčil celoten je svet ...
Mestna kavarna ob petih popoldne,
posedam in gledam spet v kot brez luči,
spomin mi odtava, nariše nasmešek,
še čutim toplino, kot včeraj se zdi ...
všeč, všeč, všeč
preprosto
všeč
Hvala, Pi!!! Poboža dušo...
Lep pozdrav, Janja
Janja, ta pesem mi ni tako všeč samo zaradi vešče skomponiranih verzov in kitic, ampak tudi zato, ker sem se - kot nekdaj reden obiskovalec temnih kavarniških kotov - poistovetil s tvojim junakom.
Samo za šalo dodajam: manjka le cigaretni dim , ki bi ga ovijal v tančice še večje skrivnostnosti.
Lepo ustvarjaš!
Lp M.
Poslano:
02. 11. 2017 ob 17:03
Spremenjeno:
26. 02. 2020 ob 21:36
O, Matjaž, hvala!!! Mi veliko pomeni.
Lep pozdrav, Janja
urednica
Poslano:
02. 11. 2017 ob 20:27
Spremenjeno:
02. 11. 2017 ob 20:28
Pesem, ki je zaradi vsebine in forme vredna izpostavitve, pritegne zaradi na videz male zgodbe, ki pa je za p.s. zelo velika in močna
(Tripičja morajo biti vedno s presledkom ločena od besede, v tvojem tekstu sem kar popravila)
v utrinek se skrčil celoten je svet...
v utrinek se skrčil celoten je svet ...
Janja, prelepa pripoved v verzih, čarobnost trenutka, ki ga išče srce v mističnosti obraza.
Odlično!
lp, salke
Hvala, Lidija za črtici!!
Kar zadeva popravke, pa kaže, da se niso shranili.
Lep pozdrav, Janja
Salke, hvala ti za res lepo misel o pesmi!!!
Bodi dobro, Janja
Sedaj popravki so shranjeni (prej je bila moja napaka ;,)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Pisana_beseda
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!