Pobožal sem te. Dejala si: Ne odnehaj.
Poskušal sem. Med tem, ko sem lezel preko strmin in se zapletal v osate, slišati glas, ki mi je iz ozadja prišepetaval, kot nakovalo, ki kreše srd v srp: Ta igra ni zate. Ostal boš statist.
A je bil šibak. Kakor jaz. Šibkejši kot glas čembal iz mahonijevih ust, polnih čebel, ki so se sladkale iz povabila.
Dotaknil sem se jih. Mehak kot balon. Premehak. In počil.
Še stoletja kasneje. Dišim. Na helij.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: flo
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!