Razbit
˝Se spomniš tisočih koscev belega žada?˝
Razletenih ...
˝Se spomniš razbitih koscev iskrivega stekla?˝
Globoko v tvoji koži ...
Bežen pogled in se spomniš.
Rahel dotik in občutiš.
˝Spomnim se ... čutim.˝ Mi zašepetaš na uho.
Zazreš se v nedosegljive daljave mojih oči
in tam zadaj, tam daleč zadaj uzreš,
kar si sama skrila pred svetom.
Živjo,
na predlog ene izmed izkušenejših uporabnic me zanima, ali bi pesem mogoče izgledala bolje, če ji odstranim zadnjo vrstico (˝Razbito praznino, ki si jo pustila meni.˝), ali je bolje, da to vrstico obdržim. Hvala za komentar.
LP, Luka
Vsake oči imajo svojega malarja, pravijo. Pri tej pesmi se pa zdi, da je odločitev tvoja ... Odvzeti, pustiti? celo dodati?
Če že vprašaš mene ... Jaz bi pesmi kvečjemu odvzela obtožujejo, patetično noto ... mogoče
Hvala za vaš komentar. Po premisleku sem se nekako vseeno odločil, da zadnjo vrstico izbrišem, ker je mogoče vseeno prav ta tista, ki pesmi doda patetično/pomilovanja vredno noto.
JA, pa še več interpretacij dopušča zdaj ...
Lp, lidija
JA, pa še več interpretacij dopušča zdaj ...
Lp, lidija
Hvala obema, za popravke in usmerjanje.
Lp, Luka
Pesem je bila že prej odlična! In odlični pesmi ni kaj dodati. Lahko pa si privoščiš in kaj izpustiš in pesem pridobi!
Čestitke!
Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lorijan (Luka Šturm)
- 28. 10. 2017 ob 22:10
- Prebrano 636 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 251.66
- Število ocen: 9