
V strtih prsih
piskajoče ječi,
roževinaste verige rožljajo.
Okna pajčevinastih zaves
zastirajo poglede,
neprehodna.
Železna postelja
težka, priklenjena v tla
nesmrtna stoji.
Z obrazom v rokah
zamrznjeno bolščim
v snop nekega sonca.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Silva Langenfus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!