Sanje o treh
Jutro je prebodla bolečina.
Krvničke oznanjajo praznino.
Zlovešča palica v drobovju.
Kovinski glas iz onostranstva
zabija sodbo v mrtvo amigdalo.
Krohot mlina na veter
reže skozi leden zrak.
Udaril je z zadnjo, polomljeno šapo -
ob šestih so najine sanje o treh vstopile
v zatohli vagon vlaka večnosti.
Kondukter je dvignil lopar za odhod in zaklical
zadnja postaja.
Srečno pot, mali moj...
Hvala, Pi, da si jo zaznala...
več kot zaznala, vrezala se je
Upam, da ni prizadela. Razgaljena počasi zbledi... Včasih... Morda... Malo... Se mi zdi...
ja, čas ima edino zmes za take rane
Pesem se me je dotaknila, mogoče je malce moteče, da govoriš o treh, ki jih bralci nekako ne moremo identificirati - bi se dalo okrog tega še kaj premisliti?
Lp, Ana
Pozdravljena Ana! Hvala za komentar. Se do neke mere strinjam. Bi zadostovalo to, da dodam "so NAJINE sanje o treh vstopile..."? Morda ne zveni najbolje, ampak še najmanj posega v to, kar pesem je.
Lep pozdrav, Janja
Ja, vsekakor boljše.
Lp, Ana
Pesem o izgubi, ki zaznamuje prihodnost, opisana z mešanico hladnega instrumentarija in lomljivih občutij, čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Pisana_beseda
- 26. 10. 2017 ob 18:23
- Prebrano 757 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 270.2
- Število ocen: 13