Sledi jesenskih dni izginjajo v megli

odmev korakov utihne v temi

prazno gledaš v zvezdno noč

na ustih krik

molči in duši

iskanje sonca v mračnih ulicah

je brezupno tavanje

dotakni se čarobne mavrice

in nov dan

ne bo izgubljen

in nikoli ne dovoli da boli

duša in kri

nikoli ne podvomi

v iskrene besede

pred tabo so bile odprte karte

tudi srce

izpusti kocke iz dlani in seštej izid

le redkokdaj

dvakrat bo šest

raztrgaj bukve neizpolnjenih želja

in kar ostane

stisni v objem

v samoti dokončaj neskončni rokopis

in ga odpošlji

na neznani naslov

na tretji stopnici moja senca spi

ko dan se prebudi

se izgubi

Panonsky