hotela je sanjati,
svet je poznala.
želela moliti je,
pa je jokala.
bi rada odšla naprej,
a je zastala.
ko morala vzeti bi
ona je dala.
Živela bi rada,
tako se je bala ...
vse rože meglene
je vetru prodala.
in ko jo je gledal,
je drobec postala.
je sama v obokih
medzvezdja ostala.

zagrizla v izdih,
se z moro igrala.
pretehtala brezna,
se v pesmih preklala.
vse je tam, na listu,
kar je zapisala.

Ne, to sploh ni res,
da ljubiti ni znala.

Lidija Brezavšček - kočijaž