Andrejka

Mislim, da se izplača. Izpilil boš "odgovor" :)).

Vse dobro pri pretokih skozi besede.

"filia" 

Andrejka, filia, hvala! 

Ja, dobro je pisati, ne pa nujno objaviti! :) Če pa že, pa naj ima pesem, kar ji "pripada", zato je odziv dobrodošel.

Jutra mi ne prinašajo veliko inspiracije, vendar vseeno objavljam spremenjeno verzijo. :)

Lp, Jošt Š.

-----

Predhodna verzija: 

Ko sva ugriznila v jabolko

(ti veš katero -

ti si mi ga dal),

ne vem,

kaj naj bi spremenilo.

Ničesar rdečega 

ni bilo,

ne taktar ne pozneje. 

Nisem vedel za solze

in žal mi je,

da nisem vedel;

žal, da nisem videl niti Njega.

 

A želja tebe

in semena v tebi,

me je lakotila

živeti s hrepenenjem.

Verjamem,

da sta sinova našla,

kar sem imel,

ko sva bila edina,

drugi le seme

druge strani neba.

Tja je naju strast pregnala, 

iskalca

prvih senc resnice.

V tej želji sinova

seme in sejalec.

Zdaj ni več dneva,

hrepenim tvoj glas

v samoto,

bitja brez kril

so v njo padla,

ko sva midva iskala,

sanjala

in spoznala,

da raja ni,

je le pot brez konca,

do tja.

Dragi Adam, hvala za pismo, za moški pogled na iskanje in izgnanost. Na osamljenost, ko se izpljunemo. Za nežnost, ki jo moški najverjetneje stlačijo tja, kjer bi moralo biti rebro. Včasih, ko sem zelo blizu, jo občutim.

Naredi si svoj raj ;)

objem

e

Oba vaju zelo rada berem!

Ne drznem si posegati v sestavo pesmi nekoga drugega ..., vendar bom tole z zanimanjem spremljala.

Oh, Adam; lep dan.

"filia"

Jošt

Ta tvoja pesem mi ne da miru. Pomenska bizarnost Adama in Eve si vsekakor zasluži pozornost. Naredila bom nekaj, kar si v štirih letih še nisem drznila, čeprav se zavedam, da za to nisem pristojna.

Ko sem jedel

iz drevesa sredi vrta,

mi je zasenčilo pogled,

da nisem videl ničesar,

kar bi se izlilo v rdeče.

Nosil sem seme

in dvom hrepenenja.

Žal mi je,

da nisem videl solz,

da nisem spoznal poti

na kateri sva bila begunca.

Želja po semenu v tebi

me je uročila,

me pregnala

na drugo stran

strasti neba.

Verjamem,

da sta bila sinova

seme in sejalec

prvih senc resnice.

Našla sta,

kar sem tudi sam imel.

Nisva bila edina,

le prva,

ki sva besede

položila v življenje.

Zdaj ni več dneva,

ko ne bi hrepeneče

klical tvojega glasu

v samoto;

zapolnila so jo

padajoča bitja brez kril

in spoznanje,

da raja ni,

le pot brez konca

do tja.

Oprosti. Upam, da sem ostala čisto blizu; Adam :). Mogoče bo katera od urednic posegla v pesem. Kot "prva človeka" si zaslužita spregovoriti oba.

Lep večer; že od kod ...        "filia"

Pozdravljeni,

O super, dialog se ustvarja! :)

Jošt, prosila bi te samo za zadnjo verzijo pesmi, če jo lahko sem prilepiš?

Pa se vrnem. :)

lpt

filia, navdušen sem! 

Le konec, sem okrajšal po svoji podobi ... (Ker nimam niti trenutka časa, pa je boljše, če je krajše :)

Hvala in prisrčen pozdrav!

Jošt Š. 

Eva, lep pozdrav! ;) 

---

Tea, eh, sem površno bral, sedaj je 3. verzija ... :)

Lp, Jošt Š. 

Ko sem jedel

iz drevesa sredi vrta,

mi je zasenčilo pogled,

da nisem videl ničesar,

kar bi se izlilo v rdeče.

Nosil sem seme

in dvom hrepenenja.

Žal mi je,

da nisem videl solz,

da nisem spoznal poti,

na kateri sva bila begunca.

Želja po semenu v tebi

me je uročila,

me pregnala

na drugo stran

strasti neba.

Verjamem,

da sta bila sinova

seme in sejalec

prvih senc resnice.

Našla, 

kar sem tudi sam imel.

Nisva bila edina,

le prva,

ki sva besede

položila v življenje.

Zdaj ni več dneva,

bitja brez kril

so v samoto padla

v spoznanju,

da raja ni,

je le pot brez konca

do tja.

Jošt

S spoštovanjem. Hvala, da si razumel mojo predrznost. Upam, da bo urednica Tea poskrbela za nianse, saj si prilepil prvotno verzijo.

Lepo te pozdravljam in ti želim, da si čas ukradeš ...

"filia"

konec mi je še posebno ljub <3