kamnite roke
V svoji globini
tehtam dlani
hladne kamne
ki me vlečejo k tlom
hodim po blatu
dež ga ne bo spral
počasi padam
padam
s polnimi usti krika
v karanteni
v drobovju groze se poslušam
ko udarja zven kladiva
tisti topi zven
ki gloda
grize in prosi
da v motnjah
narkomanskega dna
še zadnjič
grem z izpraznjeno dušo
skozi pekel
cingle zvonijo
a me ne dohite
z rok mi je padel kamen
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
- 20. 10. 2017 ob 18:45
- Prebrano 497 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 118.91
- Število ocen: 9
