Spala je v vrtu
med cvetočimi kamelijami
in nizala sanje,
v katerih je hodila po ulici
neznanega mesta,
ko so jo v hrbet
zadeli rafali.
Ni bila ta, ki je
s strmečimi očmi obležala
zroč v neznano.
Ni se dogajalo nji,
da se je preglasna množica
preplašeno razkropila
in je ob njej ostala majhna ptička,
srkajoč kri,
ki se je stekala na cesto
iz ranjenega telesa.
Ni se čas ustavil nji,
ko je obvisela v
brezčasju puste ulice
in so se sipine mraka
razprostrle, popile
kri in svinčeno obležale na
presvetlih očeh.

liam