DREVO
sanjalo se mi je,
da sem drevo,
ki ponosno razkazuje
svojo krošnjo,
njeno odpadajoče listje
in drobne pomladne cvetove.
a le malokdo zaznava
tiste vretenčaste korenine,
ki srkajo ljubezen
neposredno
iz prstenastega srca
radodarne matere zemlje.
Všeč mi je tale tvoj bolj racionalen - priljuden - konzervativnejši stil, Dani. In pomen v pesmi, vseeno, tudi če ga interpretiram v svojem preseku, pesem useka.
"Drevo" kot simfonija večnosti ... globoka kot korenine, trdno zasidrane v zemlji svojega bivanja ...
Čestitke k pesmi, h kateri se je vredno vračati ...
Lp, koni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 16. 10. 2017 ob 20:35
- Prebrano 871 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 393
- Število ocen: 12