Si kdaj slišal
za stežaj dolge
neslišne krike tistih,
ki jih pheš s pomirjevali,
da jim koncentrirajo nemir
v meditativno migetajočo
točko praznine,
ki se orkansko vijači
skozi možganovine,
med katere je,
od diplome dalje
usrediščena tudi tvoja?
Si kdaj slišal?
Si?
Si kdaj kričal
na stežaj?
Tomaž,
to pesem bi natiskala in zložila v tabletne škatlice za Navodila. In zraven nekaj gozdnega miru, šumenja dreves, kjer se na vejo poleg krika šoje lahko usede tudi kak krik na stežaj...da postane dobrodejna tišina...
Lep dan,
Majda
Majda, povsem se strinjam s tistim o tiskanju ...
Ker je pesem tako pekoče zgoščena in prodre v misli kot bi bila solna kislina, nalita v uho.
Tomaž, čestitke!
Če bi smeli naphani sploh kdaj kaj reči in bi bili spektri dojemanj drmedpsih-ov malo plastovitejši, bi tale krik dosegal sfere uporabnosti ... tako pa
dobra izpoved, slikovit prikaz ujetega kričanja.
Lp, L
Tomaž,
ta pa je...
Čestitke.
Irena
Uf, hvala, Majda, Milan, Lidija, Iž-lev. Godi mi, da vas je krik dosegel ;-)
Uf, tale pesem pa razkriva vso tragiko današnje psihiatrije!
lovrenka
skorajda,
hvala lovrenka , da si opazila (pesem) :-)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tomaž Mahkovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!