da sanja o pokopu živih ptic, da mu v očeh gomaze
črviči resnice? da bi se rad spremenil v mastodonta,
ki bi s svojo zveriženo liriko segal pod krila osamelih
dam? kaj si mu storila, da je postal polž, ki mu iz ust
seka kremen? so nebeške vitice dovolj votle, da se
po njih pretaka sončno olje samopozabe? si morda
pozabila, da so njegove kosti iz drobljivih kamnin, iz
katerih kamnoseki klešejo neuporabne verze? da se
nad vsako mrtvo zvezdo občasno zariše mavrica, ki
nam daje slutiti, da so stvari vendarle to, kar se nam
zde: da ni dobrota le sen in ne sreča le ime, kot pravi
childe harold? si se kdaj zazrla v zrcalo, v katerem se
zvijajo tvoji skrivenčeni sklepi, tvoje zamolkle besede?
si pomislila, da so nam dnevi šteti, da ni več časa za
odlašanje in ne dovolj trnuljčič, s katerimi bi se ljubili
na predpražniku smrti? ali sploh kdaj pomisliš na to?
Marjeta, daj pomisli, jaz moram ob vsej tej minljivosti. In zato mu krpam meč, s katerim me je osvobodil iz spanja. Le kratko bova budna.
<3
naj najina budnost preraste v pesniški dialog...
<3
Poslano:
15. 10. 2017 ob 16:43
Spremenjeno:
15. 10. 2017 ob 16:58
S spoštovanjem. Ves čas te z užitkom berem, vendar se mi skozi tvoj ciklus pesmi posvečenih "marjeti" vedno znova poraja vprašanje: "Je inkvizicija res čas preteklosti?" Seveda si jemljem svobodo lastne razlage in tako prihajam do novega vprašanja: "Pri kom je bolečina večja; pri inkvizitorju, ali "marjeti" na grmadi?"
Bila sem neposredna, ker vem, da to spoštuješ ... Zame vsaka od teh pesmi diha žalost in bolečino. Prosim; mnenje je osebno.
Še dolgo ustvarjalno pot na vseh področjih.
Iskren pozdrav
"filia"
Poslano:
15. 10. 2017 ob 17:32
Spremenjeno:
15. 10. 2017 ob 17:33
hvala za mnenje in veseli me, da so ti moje pesmi všeč.
:)
na vprašanja, ki jih postavljaš v svoji objavi, ti pa žal ne znam odgovoriti. kako pa merimo bolečino?
lep dan še naprej,
dani
Sedaj si mi privabil nasmeh :)). Postavil si me v petkov strokovni kongres. Človeška domišljija ne pozna meja in tako je stroka ustvarila lestvico za meritev bolečine (po dolžnosti se je moram tudi sama polaščati). Pustiva nebuloze. Verjamem, da ima vsak individuum svojo skalo. Vedno verjemi tistemu, ki ga boli (moj moto) ...
Tudi tebi lep večer in obilo užitka v četrtek ...
"filia"
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!