Predraga, ne poznam sveta dovolj,

da znal bi varno, brez težav živeti,

a tudi ti si del sveta, tvoj spol

me mika, toda skušaj razumeti,

da strah me je odkrito govoriti

s teboj, ko se s prijatelji zabavaš;

smejiš se z njimi, njih pač odobravaš,

le meni skušaš čustva zatajiti.

Saj, videl sem sinoči tvoj pogled,

v odsevu šipe sem ujel ga bežno,

ko vame si skrivaj oči uprla,

zasanjano, za hip si se zazrla,

samo za hip, a pomnil ga bom nežno

do konca dni, kot lep, iskreč komet.

Matej Krevs