moji samotni dnevi,
skovani iz potemnjenega srebra,
so polni tiste jedke resničnosti,
ki prekaša vihravo barvitost
bahave, zlatolase jeseni.
zakaj so samotni, ko sva vendar vsaj dva taka in še jih je takih in še jih čaka
<3
... ampak, tudi to je jesen ... "polna jedke resničnosti"...
Lepa je ta tvoja pesem, Dani Bedrač.
Pozdrav!
koni
v samoti se porajajo vzvišene misli, ki nas družijo skozi pesmi. :)
Vzvišenost je pretežka beseda ... pesem je odlična zato, ker rahločutno odraža zavedanje, da je vsakdo čisto sam, tudi zlate barve ga ne spravijo v stanje, da bi to pozabil ... in nobena marjeta
Lp, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!