***
nemirno šelestenje
oktobrskih sap
v kičastih pričeskah
pozibavajočih se krošenj
gnezdijo pravljice
nebo
nad zeleno ravnijo
je jasno
oblečeno
v nedolžno moder frak
frfotavi švist črnega vrana
čez marelično obzorje
prinaša slutnjo
.....................................................
konci
kakor reke
ponikajo
v nove začetke
so le bele deklice
z nebeškim sijem
v azurnih očeh
Lepo si napisala: "Konci kakor reke ponikajo v nove začetke."
Pozdravljam te v pričakovanju belih deklic azurnih oči ...
"filia"
Petja, lepa pesem z bogatimi metaforami.
lp, salke
Nad zeleno ravanjo ?
aja, najbrž si mislila ravnijo.
Ravan je. Ravni ni. Ravni dam. Raven vidim. O ravni pesnim. Z ravnijo se sprijaznim :)
Lp, lidija
Hehe...moj izum očitno...ja, mislila sem na ravan in potem je nisem znala sklanjati. Popravljam. Hvala za komentar.
Filia, salke, tudi vajinih besed sem vesela!
lp, Petra
Fajn pesem ... ko jesensko vzdušje obudi bivanjska razmišljanja ...
Jesenska uvertura. lepo, čestitke, Petja.
A
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: petja
- 04. 10. 2017 ob 15:44
- Prebrano 1020 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 273.39