nemirno šelestenje
oktobrskih sap
v kičastih pričeskah
pozibavajočih se krošenj
gnezdijo pravljice
nebo
nad zeleno ravnijo
je jasno
oblečeno
v nedolžno moder frak
frfotavi švist črnega vrana
čez marelično obzorje
prinaša slutnjo
.....................................................
konci
kakor reke
ponikajo
v nove začetke
so le bele deklice
z nebeškim sijem
v azurnih očeh
Lepo si napisala: "Konci kakor reke ponikajo v nove začetke."
Pozdravljam te v pričakovanju belih deklic azurnih oči ...
"filia"
Petja, lepa pesem z bogatimi metaforami.
lp, salke
urednica
Poslano:
06. 10. 2017 ob 20:34
Spremenjeno:
06. 10. 2017 ob 20:38
Nad zeleno ravanjo ?
aja, najbrž si mislila ravnijo.
Ravan je. Ravni ni. Ravni dam. Raven vidim. O ravni pesnim. Z ravnijo se sprijaznim :)
Lp, lidija
Poslano:
06. 10. 2017 ob 20:38
Spremenjeno:
06. 10. 2017 ob 20:41
Hehe...moj izum očitno...ja, mislila sem na ravan in potem je nisem znala sklanjati. Popravljam. Hvala za komentar.
Filia, salke, tudi vajinih besed sem vesela!
lp, Petra
urednica
Poslano:
06. 10. 2017 ob 21:08
Spremenjeno:
07. 10. 2017 ob 17:23
Fajn pesem ... ko jesensko vzdušje obudi bivanjska razmišljanja ...
Iskrene čestitke Petja!
Lp, Igor
Jesenska uvertura. lepo, čestitke, Petja.
A
Andrejka in salke...hvala!
P.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: petja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!