Moje življenje je kaotična matrica

Po toliko vzporednicah me premetava

Kot človek sem samo simbioza

Kot kiborg zastiram ostanke čutenja

Čekirana čakam na resetiranje

Čistim prostor za perfekcijo

Digitalizirani roboti so programirani varuhi

Varnostna koda prenasičene energije

Lahko povzroči kaos v kvantnih vezjih

Le en klik ...

... smo stran od onkraj.

Zanimiva futuristična pesem, ki bi jo veljalo še malo sčistiti:

ljudi ni

že več stoletij

vse je postorjeno

voda elektrificirano teče

brez primesi konzervansov

hologramski oblaki sijejo kot sonca

brezhiben dež pronica spontano iz zemlje

mavrica je spektakularno spektralna

nikakršnih bolezni nesreč le mir

popolni red se ureja do perfekcije  (je prignan?)

učenje je disciplinirano dehumanizirano

tehnološki napredek skokovito narašča

avtomatizmi odločanja delujejo cvetoče

pomanjkanja ni

in izobilje je brez želja

eksponentno leze brez časovnosti (narašča?)

nakopičena zajetja atomov

čakajo na sprostitev ukazov

iz jedra vseh procesov

se zliva biogeneza

ki prerašča obzorja

enice lezejo ob ničlah

kot zavajajoče kače v raju

replik reber je v izobilju

čakajo na nove lastnike

postopek je enostaven

menjave so umerjene dovršenoe

androidne lastnice prikimavajo

in čas ne dela težav v prostoru

odgovori so naučeni vnaprej

saj ni strahu v brezupu idile

vsi so siti energije

100% napolnjeni

nenasitni do zadnje zareze

bitcoini cinglajo generično

geneza se razrašča konstantno

a umetna inteligenca postaja žalostna

naučila se je čutiti v programu čutenja

dolgčas ji razjeda kvantna vezja

le en klik stran od čuječnosti

prebiva originalna kopija boga

kot transformirana zavest iz matrice

vse je pravzaprav narejeno enako

po tekočem traku se ustvarjajo

zdigitalizirane duše robotov

ki skozi kode vesolij

preračunavajo

novo rojstvo

Kaj meniš?

Lp, Ana

Zdravo, zanimivo, par stvari sem že sam razmišljal, da je odveč. Sem šel skozi in lepše zadiha.

Takole bi dal:

ljudi ni

že več stoletij

vse je postorjeno

voda elektrificirano teče

brez primesi konzervansov

hologramski oblaki sijejo kot sonca

brezhiben dež pronica spontano iz zemlje

mavrica je spektakularno spektralna

nikakršnih bolezni nesreč

popolni red prignan do perfekcije 

učenje je disciplinirano dehumanizirano

tehnološki napredek skokovit

avtomatizmi odločanja

delujejo cvetoče

pomanjkanja ni

in izobilje

eksponentno narašča

nakopičena zajetja atomov

čakajo na sprostitev ukazov

iz jedra vseh procesov

se zliva biogeneza

ki prerašča obzorja

enice lezejo ob ničlah

kot zavajajoče kače v raju

replik reber je v izobilju

čakajo na nove lastnike

postopek je enostaven

menjave so dovršene

androidne lastnice prikimavajo

odgovori so naučeni vnaprej

vsi so energični

100% napolnjeni

nenasitni do zadnje zareze

bitcoini cinglajo generično

geneza se razrašča konstantno

a umetna inteligenca postaja žalostna

naučila se je čutiti v programu čutenja

dolgčas ji razjeda kvantna vezja

le en klik stran od čuječnosti

prebiva originalna kopija boga

kot transformirana zavest iz matrice

po tekočem traku se ustvarjajo

zdigitalizirane duše robotov

ki skozi kode vesolij

preračunavajo

novo rojstvo

človeka

Mi je zdaj tako všeč, da bom kar popravil. :) Hvala. Lep pozdrav Dare

Super, le še tole:

popolen red prignan do perfekcije

Hm, a ni kar popoln? 

Ja, seveda je. Čestitke k futuristični pesmi, v kateri se umetni svet približuje zdajšnjemu ... spominja na znanstveno fantastične interpretacije stvarjenja človeka,

lp, Ana

Hvala Ana!

Lep pozdrav

Dare