Kje je klasje
da pšenico v kruhu
jedli bomo
kje je mak
da polje ne bo žalostno
in barva da obarva
žalosten pogled
kje so misli
tiste skrite
v katerih besede
popeljejo v dušo
kje so dlani
da nežno objamejo
kadar samota boli
kje si mesec nocoj
da me popelješ na sprehod
kjer oči niso odprte
a še vedno grem
kje si upanje
ki v meni tliš
da me ne pozabiš
dokler še verjamem
kje si
kje
ti ki daješ
tu sem jaz
ki prejemam
blagoslove
in berem iz ustnic
tvoje občutke
tvoje upe
tvojih dni
naj grem naprej
naj mi korak preskoči
da ne bo bolelo
je mar to mogoče?
Jutro bo Irena :)
Ti že veš, da je marsikaj mogoče ...
Želim ti dobro prvo kavo.
"filia"
Dobro jutro filia
Me veseli, bolj globoki odgovor pa sem podala v tvoji pesmi, ki je res zelo globoka.
Bodi lepo, Irena
salke lepo pozdravljen
in me veseli
lp, Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!