Enkrat popoldne,
proti večeru v mraku,
ko se poležeta prah in vročina,
se bo videlo, kdaj si začel
in kaj si naredil.
Roke imaš hrapave,
misli izmozgane,
truplo dehidrirano do zadnje kaplje.
Umazane rjave kaplje.
Trgaš dalje.
Ti nisi v fazoni za védenje,
nimaš pravice
in ne znaš odločit:
dovolj bo ... za danes.
Ena taka delavska ... ampak hkrati prispodoba za celo življenje, čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Rok Horžen
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!