Završit ću i ja
kao Arsen
u meni orgijat će duga
besramna jesen
na radiju svirat će
ono sve što znaš o meni
(to je stvarno tako malo)
ili kakvo moje
još neuglazbljeno
veliko djelo
netko će mi obući
bez pitanja
na neživo tijelo
bijelo odijelo
završit ću baš
poput Arsena
premalen za drvenu kolibu
(od smreke ili jasena)
a prevelik za zemlju
ovako neizbrušen i nesavršen
kao Arsen
s manjkom organa
na autopsiji
a viškom neakademskih stihova
o tebi jedina ljubavi
forgive me
ili po naški oprosti mi
tek na kraju
svi naučimo letjeti.
Duško, lepo pozdravljen
Mislim da se nikamor ne mudi za kaj takega.
Duša pa naša na koncu poleti v nebo, med zvezde.
Ampak zdaj je še čas za maraton med živimi, ni tko.
Lep nedeljski večer,
Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Duško Babić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!