
fiziologija duha
me je odvedla nad prostor
telo mi je prebodlo čas
na misel neznanega imena
gol objem pomirja besede
ko namerim usodo v odstrel
v veter zavit se srečam s srečo
kot polizan pogled pod veko sna
na sončni poti klecnejo kolena
krhko nebo odzvanjajoče zeva
v kožo sem zlil razjedo plemena
kot osamljeni jezdec golih vršacev
kri me nosi skozi prepade života
kakor izpiti angel demonskega srca
merilo stvarstva odzvanja v nedolged
prirojen gon se spopada s sovražnostjo
izposojeni bogovi kimajo spod ozvezdij
plovba nepozornosti prerokuje praznino
medtem se ljubezen ponovno zgošča
ko na obrobju vznika duša pradavnive
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Dare Gozdnikar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!