Vedno znova

si prisežem,

da se s čustvi
več ne vežem,
pa ugotovim,
ne znam drugače,
polovičarstvo
mi ni domače.

Vedno znova
si zadam,
da se poceni
ne prodam,
pa ponavadi
vedno ugotovim,
da vsem in vsakemu
se skoraj podarim.

Vedno znova
sem prepričan,
da sem vseh laži
že naveličan,
pa kot vedno,
vse mi je zlagano,
za resnico sveto
meni je prodano.

Vedno znova
si dopovedujem,
da v življenju
vedno napredujem,
a občutki varajo
me tukaj, zdaj,
saj v bistvu tonem
vselej spet nazaj.

Vedno znova
si zatiskam te oči,
pa vidim dobro
tam kjer ni,
a je pokvarjeno
ponarejeno,
ni ne pristno,
niti ne iskreno.

Vedno znova
in povsod …

by Mikla

Mikla