Iz vaške skrinje VIII
Blisk in grom jo vržeta na tla.
Polknice loputajo. Preglasno.
Prehitro. Drdrajo kakor mitraljez.
Pa saj ni vetra in dežja še ni.
A moralo je deževati,
ker leži v mlaki.
In zakaj je legla,
ko bi morala zapreti okna,
da neurje ne razbije šip
in pošto mora še nocoj odnesti
zvezi z lasmi kot oglje
nad šapirografom tam v kleti.
Je strela udarila v hišo,
da plameni kot jeziki
klatijo zvezde z neba,
se čudi,
ko plujejo na njeno čelo.
Dežja še ni,
le kaj odteka skozi plašč
nenadoma prežrt in luknjast,
če v naftalinu vse ostane celo,
še pomisli
in na roke polne rdeče tinte,
ko ji iz svinčenih bub v prsih
odlete metulji.
Lepo Irena, občuteno, pretresljivo ♡
Prekrasna pjesma draga Irena !
lp Vesna
Hvala, triglav <3
Osebno doživljanje prihajajočega konca, ki pesniški subjek oddaljuje od realnosti in je v odtekanju življenja skoraj lep. Odmik od realnosti, vnesen v konkretni zgodovinski dogodek, na osebnem nivoju seveda ... Ko si v odhajanju sam, samo človek, kot vsi, ki prideja za tabo ali so že pred tabo odšli ... Tokrat to začutimo v zadnji zgodbi padle aktivistke ...
Lp, lidija
Čestitke od moje malenkosti...!
Lidija, hvala za čudovit komentar <3
objem
pi
Mirko, ne krči se v malenkost :)
Hala ti in lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 28. 09. 2017 ob 15:02
- Prebrano 747 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 306.95
- Število ocen: 18