EGIDIJ SE JE ZLEKNIL
in njegova raskava lunina žival je brez modrca
legla v njegovo polnočno krsto. edina luč, ki je
majala brezbrižne zvezde, je brlela v njegovih
slanih očeh kot star spomin na prihajajoče dni.
egidij je neslišno jokal in žival je strastno lizala
kuščarje, ki so mu spali na licih ter jim govorila
o pokrajinah, kjer krepostni starci opijajo mlada
dekleta z mlekom svojih besed. egidij je zaspal.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 28. 09. 2017 ob 06:15
- Prebrano 736 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 108.08
