JESEN
Le malokdaj rože cvetijo jeseni
kljubuje zmrzali utrujeni cvet
in listi v tanki megleni kopreni
v tisočih barvah prekrijejo mah
V tej barvni paleti so tvoje oči
v nežnem dotiku so tvoje dlani
v megleni tišini besede lebdijo
ko prsti drsijo strasti govorijo
Povabi škrlatno nebo naju vase
in sonce posrka jutranje kristale
strmiva v prazno čez sveže orale
z zamudo čez polje selivke letijo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Panonsky
- 26. 09. 2017 ob 16:40
- Prebrano 567 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 133.01
- Število ocen: 6
