Med zadki kresnic
se ni mogla upreti sladkemu ščemenju,
ki ji je prsi boleče napenjalo
v raševinasto srajco,
odpiralo pod njo pipe s sokovi.
Opitost je povzročila napihnjenost,
ki jo je skrila pod nabrana krila
in na pomlad je z nasmehom stala pred očetom.
Oče, glejte, kaj sem našla na ozarah,
dete.
Župniku ga daj,
je odrezalo popkovnico
že zakopano v gmajni.
Dvakrat na leto je šla v mesto,
pred veliko nočjo in božičem,
se smukala okrog ubožnice,
da bi ga videla.
S smrklji zasušenimi kot kraste
so si bili vsi podobni,
le da so eni dišali po senenih kopicah,
drugi po temnih kotičkih in plesnivem ometu.
Ona pa je ob neki žetvi izgubila obraz
in ni več prepoznala vonjav.
Potem veš vse. Tudi jaz upam s teboj.
lp
Potem veš vse. Upam s teboj.
lp
Nihče ne ve vsega :) Upanje pa umre zadnje. Kar ni kliše, pač pa gola resnica.
Lep dan ti želim in vse dobro
Hvala triglav z luštnimi mladimi lisičkami :)
Jošt, nisem pozabila nate. <3 Hvala za vso pdporo in pomoč.
Pa še kdaj, prosim. :)
Objem
pi
Pi, ko sem bral to pesem, sem bil že od I. dela čisto začaran v to tvojo mistiko vrnjene resničnosti ... In vsi deli so res nekaj izrednega! Čestitke!
Lp, Jošt Š.
Ah, da mi je vidjeti Ireninu škrinjicu, biser poezije, ljudskost i poštenje, skromnost i ljepota :)
Još, zgodbe so prišle in prihajale, dokler so hotele. V nič se zlije vse, morda je v niču pravzaprav vse. ;)
Hvala ti.
Ljubavna, hvala za prijaznost, a vsebine svoje skrinje nisem nikoli videla, ne poznam je, le včasih hoče kaj na plan, da se pokaže :)
Prisrčen pozdrav
Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!