Nekdo v meni

je odprl oči,

prižgal obraz

in mi začel peti.

Nekdo v meni

je začutil težo,

ki jo nosim

in mi med sanje,

na popek položil roko.

Nekdo v meni je  začutil,

kako skozme teče črnjav,

hlad,

ki se mi roga.

Hrepenenje, pričakovanje, razočaranje

Pretežko je,

pretemno,

da bi lahko še kdaj  pobožalo.

 A nekdo se je danes stisnil k meni,

in prisijala je čista modrina.

Zenica zopet pljuska.

V galeksijo življenja

je pričvrščena zvezda,

ki bo prav kmalu ujela

svoj utrinek.

Obraz bo začel peti.

levcek