GASTARBAJTERSKA

Stojim na dežu, zrem v nebo, mi kaplje padajo na sivo plešo; tujina reže trpki kruh, osamljen z dušo dano v prešo. Ne mati, mačeha ti domovina, ki razselila si ljudi, zakaj si starega spodila, da gazim tujo blato si. Kdo ve, morda bo jutri zopet sonce, in trd bo evro našel žep, jaz pa lagal bom vse in sebe, da ravno mene rabi beli svet.

Perc

Komentiranje je zaprto!

Perc
Napisal/a: Perc

Pesmi

  • 19. 09. 2017 ob 19:36
  • Prebrano 524 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 95.71
  • Število ocen: 4

Zastavica