Krog hiše stara trava in koprive,
zaraščen plot, se lesa ne odpira.
Na skednju streha se podira. Strohnel
je grušt. Po stropnikih dež se zliva.
Na pragu zlizane stopnice so davnega
življenja neme priče. Z oken križne
gavtre so pokradli, ostale so le vegaste
police. Krog njih razpoke v zidu.
Od vlage s stene že omet odpada.
Nad vhodom letnica ni več berljiva.
Stara vrata so črviva. V vežnem oknu
šipa je razbita. Zastira ga le pajčevina.
Na dvorišču gnezdi stara šara. Pod
gankom joče strgana košara. Brezzobe
grablje čakajo lastnika. Je zemlje ali volje
bilo premalo, da domačija se sesipa?
Slika ujeta v dober ritem, ki me ne pušča radnodušne. Človek se pač vpraša.....tudi to ali je to univerzalna prerokba.
Lp
Irena
Vse preveč je ruševin in zaraščenosti ...
tudi v srcih
Dober opis, Lovrenka!
Ti relikti zaraščene ruine,
že utapljajo v glen spomine ...
Lp, Sašo
Irena, triglav in Sašo, hvala vsem trem za odziv. Pesem je konkretna slika stare propadajoče hiše, a tudi ruševin v srcu ob spominih na nekdanje lepo življenje v njej.
lovrenka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lovrenka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!