Lezem vate

pišem nežne besede

da te ne odženem

in da mi ne odideš

tja koder bo mehko

in te bo žamet misli

ovijal in sladil

moja rama čaka nate

moj dih si želi tvojega

v bližini ust

da te čutim

sem mar res postala metulj

ki prileti vsako jutro

v tvojo bližino

in se ves dan zibljem

z blagim vetrom

na rami sladkega cveta

enega edinega

zame ustvarjenega

kakor ulit

za moje mere peruti

ki v mislih lovijo

tvojo bližino

kadar spiš

stisnem boke k tvojim

in vdano zaspim

kot otrok

v materinem naročju

varnem in toplem.

IŽ-lev