svet je cirkus in ljudje so žleht. vsak
stori kar mora, da se lahko zvečer
priseben vrne v svoj brlog.
za dobro jutro ruknem nulatri merco Pronta,
da zloščim grlo in sperem prah iz požiralnika.
rad imam izzive, zato prekuham testenine,
jih odcedim v umivalniku in nato vržem
vse skupaj po parketu. za shizofrenika,
bolanega na živcih, ni boljše terapije kot
pobiranje mokrih nudlov s tal.
preden se odpravim iz bajte na tlako, si še
skuham turško kavo, ampak namesto cukra
dodam dve jedilni žlici morske, nezdrobljene soli.
tako sem pripravljen na borbo z dnevom. brez
kep prahu v ustih, da se lahko zlajam in
branim pred mobingom. z jeklenimi živci, da
mi ne odklenka, ker bi sicer spet pristal v
pižami, za oknom z rešetkami. z natreniranimi
brbončicami borca za obstoj, ki požira
gajstnost naroda brez kremženja ali grimas.
svet je cirkus in ljudje so žleht. vsak
stori kar mora, da se lahko zvečer
priseben vrne v svoj brlog.
Na koncu dneva smo (vedno?) sami. Sami smo lahko najbolj resnični, pristni. Komunikacija je le kolega kaosa in distrakcije. In seveda se obrne in obrača.
Čestitke.
lpt
Prazni pogovori polnijo glavo, filozofiranja jo ožamejo. :D
Tako je potem več prostora za srce in intuicijo. :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: naprimerjanez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!