Veter pleše

z nemirnimi vejami

ustnice pihajo

v regratovo lučko

da se beli nad pecljem

češnje niso več bele

do zdaj so že v kompotu

kakšni marmeladi

ali pa krasijo torto

toliko vsega se dogaja

okoli naše bližine

ko narava pleše svoj ples

in človeška roka ne uničuje

le pogledi veselo gledajo

in se še vedno čudijo

lepoti iz drobnih reči

ni potrebno imeti avta

tudi noge daleč nesejo

če je vztrajnosti dovolj

in volje prav tako

postavim vazo na beli prt

in postavim vanjo šopek rož

da me spominja na včeraj

znova in znova

dokler bo trajalo

IŽ-lev