ko mala deca spijo,
ravni in ploščati
vsi ekrani zaživijo,
pivo, kokice
in pred ekran,
pogledat ko po Turčiji,
pustošil bo naš SLO orkan.
Košarka vsem nam je u krvi,
Slovenija doma je pod obroči,
majhen narod ve, da bomo prvi,
šampioni mi Evrope smo bodoči.
Z nulo Anthony začenja,
toda hraber je naš Tonček,
centri NBA so vsi nemočni,
jim banane tala kot bombonček,
ko ga mi Zdravljico,
bomo še v bodoče naučili,
vsi bodo poročali o neki mali
košarkarski svetovni velesili.
Enko pač Matic ima na hrbtu,
je postavljen tam na mestu playa,
da spočije prvo violino
in da sproti se utrne mu ideja,
ko poskuša razigrati,
naše centre in pa krila,
da Slovenija točkovno prednost
v četrtini vsaki bo dobila.
Goran že tako je del Vročice
iz Miamija prihaja naš orkan,
kakor veter mimo vse prebija,
noben ga ne zaustavi velikan,
kot v trezorju žoga z njim počiva,
fantje z njim do konca se borijo,
vse namerne udarce on prenese,
ti mu dajejo še večjo energijo.
Aleksej branilec, po potrebi tudi play,
da Gogi pride malce spet do zraka,
tu in tam prispeva kako trojko,
za prenos podano žogo izpod koša čaka,
izkorišča super svoj igralni čas,
ko mirno odigra kot mora,
da se naša prednost ne skopni,
dokler sirena ne oznani čas odmora.
Klemen sploh postaja učinkovit,
je mirna vedno tu njegova roka,
met iz prostih metov je siguren
in ne posiljuje metov brez vzroka,
prepelica zna lepo nam odigrati,
mu zaupa Igor vse naloge,
svoj odstotek vedno je pripravljen dati,
podaja njemu ni nikakor izguba žoge.
Edotu se že pri petju himne vidi,
da bo dal vse kar ima od sebe,
in pomagal ravno prav ostalim,
čeprav včasih vrže brez potrebe,
a čvrstega je delček mozaika,
ni obrambe brez njegovih rok,
kakor zid na krilu nepropusten je,
dokler ne sliši se sirene zvok.
Jaka s svojo mehko roko,
daje maksimum od sebe,
tu in tam mu kaka trojka
prav lepo s strani mu sede,
za razbijat monotonost,
če je v igri kdaj prisotna,
pošljejo ga na parket,
da spet razlika je prvotna.
Gašper naš je Triglav pod obroči,
toda v njemu nežna dušca spi,
je varljiva za vse težke centre,
saj ko se razpihne vsa raketa onemi,
ko zabija se obroč mi smili,
saj napade ga kot kak tornado,
žoga skoraj jajčasta postane,
ko jo prime in privzdigne brado.
Saša centrom da počitek,
ko naberejo osebne tri napake,
takrat je gospodar rakete,
kjer nasprotniki mencajo si korake,
energijo vzdržuje vsem na klopi,
burno reagira za krivice,
pravico treba si je glasno izboriti,
in zbuditi čudne te sodniške strice.
Žiga naš je tretji center,
steber je obrambe pod obroči,
če pa več bilo bi minutaže,
vsi odstotki bi bili še bolj tekoči.
Vlatko tudi naše letošnje odkritje
nadvladuje svoje čvrsto krilo,
krilnim centrom nerešljiva uganka,
kako ga ustaviti, še ni jim posvetilo,
vedno bolje izpolnjuje naročeno,
čvrsto in odločno se bori,
v raketi učinkovito on podvaja,
tu prostora skozi zagotovo ni.
In nenazadnje naš dragulj
je luka komaj polnoleten,
razleti se po parketu,
impresiv je neverjeten,
ta mladost in razigranost,
ki zelo izkušeno deluje,
pri vseh odstotkih igre,
na prvenstvu prvem že kraljuje.
Prav na koncu Igorjeva mirnost,
daje teamu vrednost pravo,
tudi če je kakšen met v veter,
ne drži se kakor drugi spet za glavo,
mirno fantom spet dopoveduje,
da so boljši in naj mirno igrajo,
zmaga bo prišla ob pravem času,
oni so v krvi zmagovalci, oni to imajo.
Košarka vsem nam je u krvi,
Slovenija doma je pod obroči,
majhen narod ve, da bomo prvi,
šampioni mi Evrope smo bodoči.
Zato pa …
… v četrtek pod večer,
ko mala deca spijo,
ravni in ploščati v državi
vsi ekrani zaživijo,
pivo, sendvič, kokice
in gremo pred ekran,
pogledat ko po Španiji,
pustošil bo naš SLO orkan.
by Mikla
