neskončne širjave rojevajo dan
razpiraš krila in jadraš
čez jantarno morje
kjer obmolkne biserovina globin

še dlje

kjer um razprši svetlobo nebes
kjer so v patino odete stožčaste hiše
mestni grad vodnjak in stopnišče
stisnjeno k bregu ki ga liže izvir

kjer preprosto

segaš navzgor in plezaš v vrhove
kjer v zataknjenih vejah veje vihravost
kjer so zapičene iskre tlečih norosti
kjer te prizemlji in klecneš v razdalje

podiraš pregrade

na sotočju nihajočih mostov
se razlivaš v drobce ogledal
izmivaš prodnato strugo
kjer s starikavim licem bredeš sipine

in neslišno odtekaš

stopaš za senco ki se izmika
skozi obarvan svet plimovanj
si nasiplješ peščeno bogastvo
skrito v zatoku ujetih iskanj

dama