Prosim ne zapuščaj me,

ker kar boli me vse,

nočem, da bi bil tvoj čas,

ker ti spadaš sem med nas.

Ata, ti si moja svetloba v temi,

vedno razumeš se z vsemi,

naj bo cel ta svet preklet,

ti ne smeš še zdaj umret.

Ne vem kako bom preživela,

res, da bom močno trpela,

saj ta tvoja iskrena ljubezen,

morala premagati bi bolezen.

Vedno angel boš moj,

samo ne zapusti me še nocoj,

nisem pripravljena na to,

da izgubila bi svojo zvezdico.

Nočem, da bi trpel,

rada bi, da si vesel

in, da misliš na to,

da tudi naš čas prišel bo.

Takrat moj dragi ata,

se bova srečala in to velika bo debata!

POSVEČENO

Sara.L