Ko se srečava z očmi,
veselo zažarijo,
za trenutek je lepo,
potem naprej hitijo.

Zbegana je duša,
kratek čas ji je lepo,
preživela je občutek,
ki ga dolgo več ne bo.

Pa mi tava zopet sama
od pogleda do pogleda,
išče v njih kar tvoj ima,
želi si notranjega izgreda.

Zdaj v kotičku teh oči,
solzi se upanje po tebi,
ko se srečata pogleda,
ki nikoli se umaknila ne bi.

Ampak vedno je lepo …

… ko se srečava z očmi,
občutki spet znorijo,
vsak trenutek je lepo
in vrednosti se ponovijo.

by Mikla

Mikla