Na dnu srca ostaja /prizmat
Na dnu srca ostaja plast spomina
in nič, prav nič me bolj ne gane
kot neprijetna pretnja
opomina,
da komaj vidna kretnja
spet kreše iskro, ki ostane
očem nevidna, zakopana mina.
Neslišno se po meni tleča plazi,
ko z bolečino vrta vame,
sondira stopnjo praga,
ne opazi,
da peče kakor zgaga
in toži, stiska, plane name,
izda srce, ki ogenj ga oplazi.
Pa veš, da iskra sama ne ugasne,
da tudi veter jo razpiha,
razširja prasketanje,
mimo prasne,
ko rahlo lesketanje
ujame se v oči kot tiha,
skrivnostna lučka mesečine jasne.
Koni, spet en tak, značilno tvoj, za razvedritev temačnega dne ... :-)
Ko poetese vpiješ,
nje prizmat,
si rečeš:
"Fant, o, da bi men' kdaj dano b'lo
- tak' pisat' znat'!"
Lp, Sašo
Ja, Sašo, saj "tak fant si vendar ti,
samo začni
in tudi tebi se prizmat zgodi!"
Hvala ti, za tako prisrčen sprejem pesmi.
Lp, koni
Još jedan u nizu - savršeni su svi tvoji prizmati, Koni! Naklon maestrici.
lp
Jagoda
Počaščena sem s tvojo pozornostjo, Jagoda in vesela sem, da si opazila mojo posebno naklonjenost obliki prizmata. Rada te berem, zato
do naslednje pesmi
lp, koni
Zgodbi, ki nam govori, da se prav nikoli ne moremo tako sprostiti, da bi lahko pozabili na neprijetnosti, ki nekje prežijo na nas ...
Usoda bivanja, ne?
Podano v zahtevni formi prizmata še toliko bolj ostane zapisano in vtisnjeno ...
Lp, lidija
Hvala, spoštovana Lidija,
za komentar, ki povzema srž zgodbe in izpostavlja tudi vrednost zapisa v zahtevni formi.
Lp, koni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: koni
- 08. 09. 2017 ob 10:07
- Prebrano 1007 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 333.45
- Število ocen: 19