Izpij ta indigo
izza mojih vek,
to globoko svetlobo,
polno tvojih odtisov.
Vsak zase
v tunelu
iščeva modro svetlikanje,
tenko, prosojno izrisano črto,
do kamor še smeva,
ne da bi ranila,
ne da bi izgubljala.
Bojim se nizkega zidu brezbrižnosti.
Zlepljenega grla,
ki komaj še izgovarja ime neba.
Vijugaste poti,
skrčene v razpokano ogledalo sebe.
Vzemi me k reki,
ki se umiva na soncu.
Vzemi me v kožo,
bleščečo in temno
od ponavljanja želje.
Naj bom tisočera kopija
mesečine,
srečnega znamenja,
požirka,
trenutka,
poljuba.
Spominjanja.
"iščeva modro svetlobo,
ne da bi ranila,
ne da bi izgubljala,
Vzemi me k reki,
ki se umiva v soncu.
Vzemi me v kožo.
Naj bom tisočera kopija
požirka,
trenutka,
poljuba.
Spominjanja."
Krasne misli Majda ☆
Hvaaala. dragi triglav in Jagodica!
Deževen pozdrav,
Majda
Pesem, ki na skoraj nezavednem nivoju seže v bistvo zavedanja in določenega odnosa, hkrati pa njenemu bistvu nihče ne more do dna, ker to tudi avtoričin namen ni bil ... Je pesem občutja in uvida, pa tudi tolerance in odpuščanja ...
Iskrene čestitke Majda!
Lp, Igor
Joj, Majda kolk je lepa. Poboža.
lpb
Čestitke, Majda!
... lepa pesem, ki sproža razmislek, trka na dušo in išče smisel ... četudi "vsak zase v tunelu"...
Vse dobro ti želim,
koni
Hvala, urednica Lidija, za tenkočuten in intuitiven komentar, vesela sem ga!
Igor, hvaaalaa!
Branka, v veselje mi je....
Svit, kako lep komentar, indigo :)...hvaaaalaaa!!!!
koni...hvala, da si slišala trkanje :)
Vsem eno lepo noč........Majda
Hvala, draga Tamara!
Lep dan želim,
Majda
Spoštovana Majda
To pesem tvojo sem si namenoma hranila za čas, ko bom zmogla sprejemanja
dobesedno indiga in danes mi je to uspelo. Zato sem vesela, da sem počakala
in tebi se globoko zahvaljujem za pesem, tako odkrito, tako naravnost,
zato iskrene čestitke in hvala za čudovito pesem, marsikaj je v njej.
Z lepimi pozdravi, Irena
Draga Irena,
veselim se s tabo!
Objem,
Majda( in hvala ).... :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!