včasih opazujem sosedo, ko zaliva
 papriko, par razdalj domačega vrta
 stran. ima nogi atletske, 
 zelenogledne kobilice in lase v
 barvi prekurjenih rjavih las, če
 bi jih priklopil na štrom. tleskanje
 njenega jezika je sramežljivo in
 hodi v stilu invalidnega pavijana, a
 njena obrazna mimika izžareva
 milino devične morske deklice,
 sparjeno z ubijalskim bojnim
 krikom vikingov.

nikoli me ne opazi ali pa to, po
 žensko, prav dobro skriva.

je 11 let mlajša in v glavi ima
 trdovratne penise, ki bi agresivno
 klali njen marelični feferon kot
 mesarski nož.

s takšno komaj legalno najstnico
 bi težko držal jeboritem pozno
 v noč, bi ji pa lahko ob nepotešenih
 zorah lizal zaspančke z recitali
 svojih pesmi.

ker

če s poezijo ne zdramim tičolačne
 ženske, bo edina penetracija, ki
 je bom deležen, tista kritika.

naprimerjanez