Odmev kladiva
Kovaške že dolgo nisem slišala.
Tudi sinoči ne, ko so nam prepevale Kombinatke.
Ko bi bil tu, bi se lahko pridružila v Hej brigade.
Tako pa je upora v meni vedno manj.
Dolgo sem dvomila v tvoja potovanja onkraj.
Segala v časovne presledke.
Se upirala misli, da ne bova več zaplesala polke.
Resničnost postaja vse bolj razumska.
Slepila so ukročena.
Ti pa vedno bolj plešeš pod drugo roko
in tvoja Kovaška udarja v prazno.
Kot da otrok, ki si ga občudoval, nisem jaz.
Kot da koraki, ki te poganjajo proč, niso tvoji.
Zato te še komaj dohitevam.
(očetu)
Pesem se me je dotaknila, sem pa razmišljala, če je zdajšnji naslov pravi zanjo?
Lp, Ana
Pozdravljena, Ana, v zadregi sem, vem samo to, da želim poudariti osebno vez. Bom razmislila.
Lp A
Ja, razumem. Tudi jaz (še) nimam ideje, ker če bi dala naslov Oče, bi bilo morda preenostavno? ...
Lp, Ana
Kaj pa ODMEV KOVAŠKE? ali KO KLADIVO UMOLKNE? Vsekakor prvotni naslov ne ustreza. kaj praviš, Ana?
Lp
A
Kaj pa Odmev kladiva?
Zdi se mi dober predlog. Bom spremenila naslov.
Lp A
Bližina, ki traja do konca spominjanja, prizori iz življenja, ki uspejo s svojimi zvoki / odmevi priklicati preteklost, da postane bolj živa od resničnosti ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrejka
- 05. 09. 2017 ob 15:25
- Prebrano 1000 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 313.07
- Število ocen: 17