Sedim na balkonu
sredi noči.
Na mizi kup listov
in sveča gori.
Nad mano utripajo
zvezdne luči
in mesec se nekam
hinavsko smeji.
Mi lump spet ukradel
je delček noči...
Pa se mu nazaj nasmehnem:
"Nič zato,
pravzaprav mi je lepo!"
Družba je dobra,
zrak tako diši,
na papirju se prebuja
vse kar v srcu spi.
Pa mu pomežiknem:"Hvala ti,
da si mi pokazal magijo noči!"
Potiho se morje
z valovi igra.
Luč iz svetilnika
v taktu miglja.
Maestro zamajal
je veje dreves
in barke zaspane
povabil na ples.
Se mesec nasmehnil je,
čisto zares...
Pa se mu nazaj nasmehnem...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: platanas
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!