Prava reč
če sonce molči
in vran ne izda misli
ko bratovščina vrabcev razgraja ob reki
midva pa hvaležna polniva oči
z dihi čudovitih bitij
in nekje
novopečena babica pestuje vnuka
ko premlada mati
prestrašeno gleda v jutri
nekdo nekje
kot bi prvič bil srečen
utiša glas predolgi lakoti
in na prašni poti
poleg najine klopi
nepremično leži sinička
ki je pustila srce v poletju.
To pa je lepo Igor, kar ♡ zaboli.
Helou triglav in hvala ti.
Bodi lepo.
Igor
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!